Pokora

Roman Pokora pisatelja Iana McEwana številni označujejo za najboljši dosežek njegove kariere. V njem lenobno dogajanje na posestvu Tallisovih preseka nepremišljena laž 13-letnice, ki za vedno spremeni njihova življenja.

Odlomek:

Mislila se je skloniti čez rob, držati rože v vazi in jo potopiti v vodo, vendar je ravno takrat Robbie hotel popraviti vtis, in ji je priskočil na pomoč.

“Bom jaz,” je rekel in stegnil roko. “Jaz bom napolnil vazo, ti pa primi rože.”

“Bom že sama, hvala.” Vazo je že držala nad vodnakom.

Pa je rekel: “Jo že držim.” In jo je res, s kazalcem in palcem. “Cigareto boš zmočila. Primi rože.”

S tem ukazom ji je poskušal vsiliti moško avtoriteto. Pa je Cecilia samo še močneje prijela. Ni imela ne časa, sploh pa ne namena, da bi mu razlagala, da bo s tem, če potopi vazo in rože v vodo, šopek dobil naravni videz, kakršnega si želi. Močneje jo je prijela in se zasukala stran od njega. Ni se pustil zlahka otresti. S pokom, kakor da bi se zlomila suha veja, mu je del roba vaze ostal v roki in se zlomil v dva trikotna koščka, ki sta padla v vodo in se sinhrono, cikcakasto potopila na dno, tam obležala nekaj centimetrov narazen, in se zvijala v zlomljeni svetlobi.

Cecilia in Robbie sta okamenela. Spogledala sta se, pa v žolčni mešanici zelene in oranžne ni zagledala šoka ali krivde, ampak nekakšno izzivanje, skorajda zmagoslavje. Bila je toliko prisebna, da je postavila razbito vazo nazaj na stopnice, preden se sooči z daljnosežnostjo nesreče. Vedela je, da je nepopravljiva, celo sladka, ker hujša ko je, slabše za Robbieja. Pokojni stric, očetov ljubi brat, uničujoča vojna, nevarno prečkanje reke, dragocenost, ki je noben denar ne more kupiti, junaštvo in dobrota, vsa leta, spravljena v zgodovini vaze, segajo nazaj do Hoeroldotovega genija in prek njega do mojstrstva keramikov, ki so na novo odkrili porcelan.

“Idiot! Poglej, kaj si naredil.”

Pogledal je v vodo in potem nazaj njo in samo zmajal z gavo in si z roko pokril usta. S tem gibom je sprejel nase vso odgovornost, vendar ga je v tistem trenutku zasovražila, ker je neprimerno reagiral. Pogledal je v vodnjak in zavzdihnil. Za trenutek se mu je zazdelo, da bo stopila nazaj na vazo, vzdignil je roko in pokazal, rekel pa nič. Začel si je odpenjati srajco. Takoj je vedela, kaj namerava. Neznosno. Prišel je v hišo in si sezul čevlje in nogavice – mu bo že pokazala. Zbrcala je sandale z nog, si odpela bluzo in jo slekla, si odpela krilo, ga slekla in stopila k vodnaku. Stal je z rokami v bokih in strmel, ko je v spodnjem perilu zlezla v vodo. Da je zavrnila njegovo pomoč, da mu ni dala nikakršne možnosti, da se opraviči, je bila kazen zanj. Nepričakovano ledena voda, da ji je kar sapo vzelo, je bila kazen zanjo. Zadržala je sapo in se potopila, da so se ji lasje kakor pahljača polegli po površini. Če se utopi, bo kazen zanj.